Zemljevid, na katerem je s svetlo modro črto označena meja med habsburško monarhijo in Kraljevino Italijo (1866-1918), z rdečo črto pa je označena meja, določena z rapalsko pogodbo (1920-41). Vir: Začasna meja – življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947)
E-RAZSTAVA OB 100. LETNICI PODPISA RAPALSKE POGODBE
Obeleževanje svetovih dni in pomembnih obletnic je avtentična naloga, ki jo izdelujejo dijaki 2. letnika pri ITS družboslovje. V času pouka na daljavo dijaki namesto razstave v šoli pripravijo e-razstavo (ppt predstavitev).
KAJ VEMO O RAPALSKI POGODBI (ANALIZA ANKETE)
Del avtentične naloge je tudi izdelava, analiza in predstavitev rezultatov anketnega vprašalnika, povezanega z izbranim mednarodnim dnem ali pomembno obletnico.
V četrtek, 12. novembra, obeležujemo stoto obletnico podpisa Rapalske pogodbe, s katero je Italija dobila velik del slovenskega ozemlja, na drugi strani meje je ostalo kar 300.000 Slovencev.
Pogodbo sta podpisali vladi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in Kraljevine Italija. Italiji je bilo z londonskim paktom 1915 obljubljeno zahodno slovensko ozemlje, Istra in del Dalmacije. Ker je bila Italija v zmagovalnem taboru, je ob koncu vojne zahtevala to ozemlje. Tudi Kraljevina SHS je bila v taboru zmagovalcev, zato vprašanja meje na pariški mirovni konferenci niso uspeli rešiti in so državama naročili, naj to rešujeta bilateralno. Italija ni hotela mednarodno priznati novo nastale južnoslovanske države, dokler ni ta pristala, da Italiji prizna obljubljeno ozemlje.
Italije je pridobila naslednja območja in mesta: Trst, Istra, Goriška, del Notranjske, otok Lošinj, Cres, Palagruža, Lastovo in mesto Zadar. Meja med državama je potekala po liniji: Peč-Triglav-Blegoš-Hotedrščica-Planina-Snežnik-Kvarner.
Ozemlje, ki je pripadalo Italiji, a so na njem živeli Slovenci in Hrvati, je bilo vključeno v upravno enoto Julijska krajina. Z Rapalsko mejo je jugoslovanski del slovenskega ozemlja izgubil povezavo z morjem in delom obale.
Italijanske oblasti so bile neusmiljene do slovenskih in hrvaških prebivalcev v Julijski krajini in so jih nasilno poitalijančevali. Slovenski jezik je bil prepovedan v uradih in šolah, kasneje tudi v cerkvah. Zaradi fašističnega nasilja so se ljudje množično izseljevali v Kraljevino Jugoslavijo ter v tujino.
Nekateri najpogumnejši so ustanovili podtalno organizacijo TIGR, ki je v svojem imenu nosila začetnice izgubljenega ozemlja, za katerega se je borila, torej:
T = Trst
I = Istra
G = Gorica
R = Reka
Prihajalo je do vrste spopadov in napadov na slovenska in hrvaška društva in organizacije, med katere lahko prištevamo tudi požig Narodnega doma v Trstu.
Naja Zidar, ITS družboslovje
