„Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo“

Mednarodno leto jam in krasa je pobuda Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je neprofitna organizacija s sedežem v Sloveniji. Sestavlja jo 54 nacionalnih jamarskih organizacij. Njen cilj je spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri proučevanju, raziskovanju in upravljanju jam.

Namen obeleževanja mednarodnega leta jam in krasa je:

• izboljšatirazumevanje javnosti o tem, kako se jame in kras vsak dan dotaknejo življenja milijard ljudi
• spodbujatipomen jam in krasa skozi trajnostni razvoj, še posebej na področju kakovosti in količine pitne vode, kmetijstva, turizma ter naravne in kulturne dediščine
• prikazati, zakaj raziskovanje in primerno upravljanje jam in krasa pomembno vpliva na svetovno gospodarstvo in kakovost okolja
• zgraditiširoko mrežo izobraževalnih dejavnosti, povezanih z znanostjo o jamah in krasu
• ozaveščatipomen interdisciplinarnosti znanosti o jamah in krasu ter njihovega upravljanja ter s tem poudariti interakcije med različnimi vejami znanosti
• vzpostavititrajna partnerstva, ki bodo zagotavljala, da se bodo dejavnosti, cilji in dosežki Mednarodnega leta jam in krasa nadaljevali tudi v prihodnosti.

Mednarodna speleološka zveza vsaka štiri leta organizira kongres, ki je najpomembnejše srečanje speleologov in krasoslovcev. Leta 2021 bi moral v mestecu Le Bourgetdu Lac v Savoji v Franciji potekati 18. mednarodni speleološki kongres, najpomembnejši mednarodni dogodek, ki bi počastil mednarodno leto jam in krasa. A zaradi pandemije Covid-19 je bil prenesen v leto 2022. Tako so tudi mednarodno leto jam in krasa podaljšali v leto 2022.

Pojem kras ima v slovenščini več pomenov. Izvorno pomeni kamnito, golo in brezvodno pokrajino. Pisan z veliko začetnico pomeni Kras planoto, vpeto med morjem, Vipavsko dolino in Brkini. Ker se je na tem območju začelo preučevanje kraških pojavov, govorimo tudi o Matičnem krasu. Prek nemške besede Karst je ravno to območje dalo poimenovanje za vsa ostala kraška območja po svetu, ki zavzemajo približno 20 odstotkov kopnega.

V Sloveniji kraško površje s kar 43 odstotkov predstavlja najbolj razširjen tip površja, kar našo državo dela za najbolj kraško med vsemi na Zemlji. Z bogatimi zalogami podzemne vode predstavlja kras pri nas tudi vir več kot polovice pitne vode.

Kot pogosto velja za skrite oblike ali površja, jame in kras premalo prepoznamo in razumemo. Le redki znanstveniki in upravljavci naravnih virov so primerno izobraženi za njihovo razumevanje in upravljanje. Številne vlade pa sploh ne prepoznajo jam ali krasa oziroma njihovega pomena za blaginjo družbe.

Kraški vodonosniki namreč zagotavljajo pitno vodo za okoli 20 odstotkov svetovnega prebivalstva. Ti vodonosniki so eni najbolj zapletenih, najmanj proučenih in najtežje predvidljivih vodnih virov na Zemlji, ki so obenem tudi najbolj ranljivi.

Jame in kras so tudi dom najbolj raznolikim in redkim ekosistemom na Zemlji in s tem podpirajo biotsko raznovrstnost nad in pod površjem.

Amina Kekić, ITS družboslovje