V torek, 28. 9. 2021, smo se dijaki 4. letnikov, ki smo za izbirni predmet na maturi izbrali zgodovino, skupaj s profesorico Gabrijelo Rebec Škrinjar udeležili ekskurzije po Vipavski dolini in poteh alpskega zapornega sistema.

Naš prvi postanek je bil v Dolancih, rojstnem kraju barona Andreja Čehovina, ki se je kot avstrijski cesarski podčastnik boril s Piemontskim kraljestvom revolucionarnega leta 1848-49.  V vojni se je izjemno izkazal in bil povišan v stotnika, v domačem kraju pa so mu čast izkazali s postavitvijo spomenika.

Nato nas je pot zanesla v Vipavo, kjer smo si ogledali dvorec rodbine Lanthieri, ugledne plemiške rodbine, po rodu iz okolice Brescie. Na vipavskem pokopališču pa sta našo pozornost pritegnila sarkofaga, ki ju je iz Egipta prinesel Anton Lavrin. Danes v levem sarkofagu počiva Lavrinov sin, v desnem pa njegovi starši.

Za tem smo se popeljali še v Vrhpolje do križa, posvečenega rimskemu cesarju Teodoziju. Bil je zmagovalec bitke pri Mrzli reki leta 394, uvedel krščanstvo kot državno vero in pred smrtjo rimsko cesarstvo dokončno razdelil na dva dela.

Sledil je obisk Vipavskega Križa, nekoč najmanjšega mesta v Habsburški monarhiji. Kljub svoji majhnosti pa je mestece polno zanimivosti. V njem stojijo samostan in samostanska cerkev, župnijska cerkev, grad in kip domačina Janeza Svetokriškega, pomembnega baročnega pridigarja.

Pomembni ostanki Rimljanov na Slovenskem pa stojijo tudi v Ajdovščini, ki je bila naslednja točka naših ogledov. Leta 270 je bila v mestu zgrajena trdnjava Castra. Sestavljalo jo je 14 stolpov, od katerih je danes ohranjenih 7, in močno obzidje. Trdnjava je bila del zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum in je nosila predvsem oskrbovalno in poveljniško funkcijo. V mestu so vidni tudi ostanki rimskega foruma in term. Rimljani so namreč dali velik pomen na higieno in zdravje, kopališča pa so služila tudi kot družabna zbirališča.

Po ogledu Ajdovščine smo se odpravili do izvira Hublja, kjer so od 2. pol. 16. stol. do 18. stol.  delovale fužine.

Naš naslednji postanek je bil na enem najpomembnejših delov alpskega zapornega sistema, na planoti Hrušica, kjer je v rimskem času stala trdnjava Ad Pirum. Danes je od trdnjave ostalo le še skromno ogrodje kastela. Tudi cerkev sv. Jedrti, ki je bila zgrajena v času razvite gotike, je bila porušena že v 19. stoletju in opazimo lahko le še njene obrise. Res pa je, da zraven še danes stoji stavba poštne postaje, zgrajena v času rodbine Lanthieri, v kateri je zdaj gostišče Stara pošta.

Ekskurzijo smo zaključili z ogledom utrdbe na Lanišču, prav tako delom alpskega zapornega sistema. Utrdba je bila leta 388 porušena, danes pa tu stoji njena rekonstrukcija.

 

Maja Kastelic, 4. ag

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 154 times, 1 visits today)