


Eifflov stolp, Louvre, Montmartre, Pariz, bele klifnate obale, čudovito obmorsko mesto Étretat in muzej spomina na žrtve 2. svetovne vojne. Vse to smo videli na ekskurziji v Franciji, ki smo jo dijaki 2. in 3. letnikov obiskali konec septembra.
Po 16-urni vožnji z avtobusom smo končno prispeli v Pariz, francosko prestolnico . Takoj smo odhiteli do največje pariške znamenitosti, Eifflovega stolpa. Jekleno ogrodje, ki se dviguje iz tal in je največji ponos Parižanov, je bilo postavljeno leta 1889 za svetovno razstavo, ki jo je gostil prav Pariz. Povzpeli smo se do vrha stolpa in občudovali velemesto. Sledila je kratka vožnja s pariškim metrojem do Louvra. Najbolj obiskan muzej na svetu je bil tudi v času našega obiska poln obiskovalcev. Med najbolj znanimi eksponati je seveda Davincijeva Mona Liza, ki smo si jo seveda ogledali. Popoldne smo se z vzpenjačo odpravili na Montmartre. Tako smo lahko že drugič v enem dnevu opazovali Pariz z višine. Montmartre slovi predvsem po umetniški zgodovini, baziliki Srca Jezusovega in tudi kot četrt nočnih klubov. Nakupili še spominke in se z avtobusom odpravili proti Rouenu, kjer smo prenočili.
Naslednji dan smo namenili zgodovini. Odpravili smo se v muzej Mémorial, ki je posvečen zgodovini 2. svetovne vojne. Izvedeli smo, kaj se je v tem času dogajalo v Franciji in po svetu. Poudarek pa je bil na izkrcanju v Normandiji, saj je bila 80. obletnica izkrcanja. Imeli smo tudi privilegij obiskati eno od plaž izkrcanja, ameriško pokopališče in ostanke Atlantskega zidu. Po celem dnevu zgodovine smo se utrujeni odpravili nazaj v hotel, saj nas je naslednji dan čakala nova pustolovščina.
Tretji dan smo začeli s kratkim ogledom Rouena, mesta, ki slovi po impresionističnih slikarjih, kot je Claude Monet, ki so v mestu in okolici iskali svoj navdih. Sprehodili smo se po starem delu mesta, ki bi ga lahko opisali kot idilično srednjeveškega. V njem so ozke ulice, ozke in visoke delno lesene hiše, ogromne katedrale in mestna ura, ki še zmeraj kaže čas. Po ogledu smo se odpravili na sever, v Étretat, ki slovi po belih klifnatih pečinah. Nekateri pravijo, da je eden izmed njih v obliki slona, a te teorije žal nismo imeli časa preveriti. V mestu smo se okrepčali in kupili zadnje spominke. Zapustili smo Normandijo in se odpravili proti Dijonu.
Zadnji dan smo se sprehodili po dijonskih ulicah, mimo ameriškega slavoloka, ki obeležuje prijateljstvo med Američani in Francozi, ter naprej v jedro mesta do mestne hiše. Kupili smo še pravo dijonsko gorčico, ter se z avtobusom odpeljali proti Sloveniji.
Po dolgih urah vožnje smo polni novih znanj in nepozabnih vtisov končno prispeli domov.
Urška Geržina in Tinkara Dirjec