Srečkoti prvič v Berlinu

V petek, 28.3.2025, smo se dijaki vseh štirih letnikov gimnazije, ki smo za drugi tuji jezik izbrali nemščino in tisti, ki so letos na maturi izbrali sociologijo ali zgodovino, odpravili na štiridnevno ekskurzijo v Berlin.

Naše popotovanje se je začelo v petek, ko smo se vsi dijaki in profesorice Doris Furlan, Gabrijela Rebec Škrinjar in Jana Bele Lutman ter naša vodička Aleksandra, z avtobusom izpred šole odpravili na letališče v Trst. Vkrcali smo se na letalo in že čez dobro uro pristali v sončnem Berlinu.

Tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do naše prve postojanke, berlinskega zidu. Imeli smo nekaj prostega časa, da smo si lahko sami podrobneje ogledali del zidu, ki je znan kot  East Side Gallery. Med številnimi poslikavami smo videli tudi najslavnejšo, Bratski poljub ruskega umetnika Dimitrija Vrubla. Prikazuje strasten poljub, ki sta si ga v znamenje komunistične solidarnosti dala sovjetski voditelj Brežnjev in vzhodnonemški voditelj Honecker leta 1979. Znan je tudi citat »My God, help me to survive this deadly love« (»Moj Bog, pomagaj mi preživeti to smrtonosno ljubezen«), ki je pripisan k tej umetnini. Sprehodili smo se tudi po dvonadstropnem mostu Oberbaum, ki prečka reko Spree. Velja za eno od mestnih znamenitosti, saj je postal tudi pomemben simbol enotnosti Berlina, ker povezuje nekoč ločeni vzhodni in zahodni del. Nasproti mosta smo pod cvetočimi češnjami posneli kar nekaj »luštnih« fotografij, ki dokazujejo, da je tudi Berlin (kljub dokaj hladnim temperaturam) obiskala pomlad. Prvi dan naše ekskurzije smo zaključili pri slavnem mejnem prehodu Checkpoint Charlie, ki je v času hladne vojne predstavljala prehodno točko med vzhodom in zahodom. Ostala nam je le še kratka pot do hostla, kjer smo bivali te štiri dni.

Naslednji dan smo se zjutraj z metrojem odpeljali na Leipziger Platz v Deutschlandmuseum. V njem smo si ogledali zgodovino Nemčije vse od antike do poznih devetdesetih let. Moram priznati, da je bil to eden izmed najlepših delov ekskurzije, saj je v muzeju nemška preteklost prikazana na izredno atraktiven in zabaven način tudi za tiste, ki jim zgodovina morda ni tako ljuba. Po zaključenem ogledu muzeja smo se odpeljali do Potsdamer Platz-a, kjer imajo Berlinčani ohranjen  sto let star semafor. Prosti čas, ki je sledil, smo izkoristili za kosilo in za nakup spominkov. A ker dneva še ni bilo konec, smo našo ekskurzijo nadaljevali na Breitscheidplatz-u, kjer smo si ogledali spominsko cerkev cesarja Viljema.

Med drugo svetovno vojno je bila bombardirana in na pol sesuta. Danes si lahko v njeni notranjosti ogledamo ostanke prečudovitih mozaikov na stropu cerkve. Posebna zanimivost je železni križ, ki so jim ga kot simbol sprave po vojni podarili Angleži. Izoblikovan je iz žebljev stare coventryjske katedrale, uničene v nacističnih bombnih napadih na Veliko Britanijo. Sledil je ogled spomenika žrtvam holokavsta, skozi katerega smo se lahko tudi sprehodili. Spomenik je delo arhitekta Petra Eisenmana in Bura Happolda, ki sta s tako vrsto spomenika želela nakazati negotov občutek in tesnobo, ki so jo Judje takrat doživljali. Moram priznati, da jima je to kar uspelo, saj sem med hojo med visokimi kamnitimi bloki res začutila nekakšno negotovost. Sobota se je polna novih vtisov zaključila pri eni najslavnejših znamenitosti Berlina in sicer pri Brandenburških vratih.

V nedeljo smo se zjutraj z metrojem odpeljali do trga Gendarmenmarkt, na katerem stojita dve katedrali; francoska in nemška, med njima pa ogromna berlinska koncertna hiša. Pred koncertno hišo smo si ogledali še kip slavnega Friedricha Schillerja, pri katerem so si naši maturanti zaželeli, da bi čimbolje odpisali maturo zgodovine in sociologije. Na poti proti Muzejskemu otoku smo se na Bebelplatzu ustavili pri spomeniku, ki simbolizira prazno knjižnico. Tu so nacisti leta 1933 v eni noči zažgali 20.000 knjig z družbeno kritično vsebino. Dan smo nadaljevali v Neues Museumu, kjer smo si lahko podrobneje ogledali egipčansko zgodovino, med drugim tudi kip slavne egipčanske kraljice Nefretete. Sicer pa smo v nedeljo na daljšem sprehodu skozi mesto videli še največjo cerkev v Berlinu, zelo znano berlinsko  katedralo, stražarnico (Neue Wache) s spomenikom vsem žrtrvam vojn in tiranije, Humboldtovo univerzo, na kateri je predaval tudi Albert Einstein in pa mestno hišo (Rotes Rathaus). Nekateri dijaki so se odpravili tudi na 368 m visoki Fernsehturm, od koder se vidi celoten Berlin.

Naš zadnji dan v Berlinu smo obeležili z ogledom stavbe Reichstaga, kjer je sedež nemškega parlamenta in živalskega vrta. Ko smo prišli v parlament, smo se z dvigalom povzpeli prav do vrha, kjer smo s strehe opazovali razgled na mesto. Kupola, skozi katero se vidi v notranjost parlamenta,  je bila žal zaprta. Nadaljevali smo v zelo velikem berlinskem živalskem vrtu, v katerem so nas razveselile različne živali, vse od pand, nilskih konjev, nosorogov do kengurujev, kapibar, opic in raznih drugih.

Ker pa se je naša ekskurzija žal približevala koncu, smo se po ogledu živalskega vrta  z avtobusom odpeljali do hostla, kjer smo vzeli naše kovčke in se odpeljali na letališče. Med letom domov smo iz letala uzrli čudoviti sončni zahod, ki je bil prava pika na i naši štiridnevni ekskurziji.

Neža Fakin, 2.bg