ITS družboslovje

MULTIKULTURNOST TRSTA

Mesto Trst je zacvetelo po razglasitvi svobodne luke v začetku 18. stol. Takrat so se vanj množično začeli naseljevati ljudje različnih narodnosti: Slovenci, Grki, Srbi, Hrvati, Nemci, Italijani, Čehi, Armenci, Judje in drugi. Postalo je pomembno stičišče trgovskih poti in kulturnega dogajanja. Dobilo je pečat multikulturnega mesta, v katerem so do prihoda fašizma različni narodi bivali v složnosti in strpnosti.

V stoletjih so v mestu pustili številne sledove, ki so zaradi naše neposredne bližine in dostopnosti izziv za proučevanje na terenu.

Dijaki pri pouku izberejo tradicionalno skupnost in jo raziščejo. Na celodnevni ekskurziji v Trst predstavijo znamenitosti teh skupnosti in multikulturne motive tudi fotografirajo. Obiščejo tudi vseh sedem pokopališč, kjer poiščejo grobove znanih osebnosti in razložijo njihov pomen za razvoj Trsta.

Prispevek

GLOBALIZACIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

Živimo v globaliziranem svetu, v katerem so življenja ljudi močno prepletena in dejanja ljudi na enem koncu sveta vplivajo na življenje na drugem.

Dijaki najprej spoznajo različne vrste globalizacije in njene posledice. 

Nato v sežanskih trgovinah raziščejo, od kod prihajajo prehrambni izdelki na naše police in koliko od teh je slovenskih. V delavnici banana split skozi igro vlog spoznajo pot banan od plantaže do končnega potrošnika in kako se oblikuje njihova cena.

Na koncu izdelajo izobraževalne plakate, ki opozarjajo na probleme, povezane s pridelavo in prodajo banan in drugega tropskega sadja.

Prispevek

PIŠEM ZA PRAVICE

V mesecu decembru se pridružujemo maratonu pisanja apelov Pišem za pravice.

Dogodek organizira Amnesty International, ki zbere 10 ali več ljudi ali skupnosti, ki so jim dolgotrajno kršene človekove pravice. Ljudi z vsega sveta potem povabijo k dvema dejavnostma:

  • napišejo lahko apel (pismo oblastem) ali
  • solidarnostno sporočilo tistim, ki so jim pravice kršene, ter podpišemo peticijo.

Prispevek

SODELOVANJE Z VDC

Varstveno delovni center je javni zavod, v katerega so vključene osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. 

Z dijaki obiščemo VDC, kjer nam najprej varovanci predstavijo svoje delo in s tem svoje različne sposobnosti. Nato vloge zamenjamo. Dijaki varovancem predstavijo izbrano temo, o kateri so v šoli zbrali različne informacije in pripravili ustrezno predstavitev (lahko PPT, scenarij za igro, poskus …).

Prispevek

ŽIVLJENJE OB MEJI

Živimo ob državni meji, ki je usodno vplivala na naša življenja in zato smo se odločili, da z dijaki proučimo najrazličnejše meje: meje, ki ločujejo parcele, dežele, posestva in tudi državno mejo med Slovenijo in Italijo. Ta meja je nedolgo nazaj delila Jugoslavijo in Italijo. Po drugi svetovni vojni je bila to skoraj neprehodna meja, ki je delila dva družbeno ekonomska sistema in zato je bila z jugoslovanske strani varovana tudi z vojsko.

Na terenu proučimo najrazličnejše načine označevanja mej, tako državne meje kot nekdanjih deželnih mej. Dijaki tudi z velikim zanimanjem zbirajo zgodbe ljudi, ki so živeli ob meji in jih predstavijo sošolcem.

Raziskovanje mej

Po južnem delu soške fronte

SVETOVNI DNEVI

Dijaki v parih izberejo svetovni ali mednarodni dan, o katerem informirajo druge dijake šole in širšo javnost na več načinov.

Na izbrani dan v šoli pripravijo razstavo (oziroma e-razstavo v času pouka na daljavo), napišejo novico za šolsko spletno stran in Facebook šole ter predstavitvijo rezultate kratke ankete, ki so jo opravili med dijaki, in se je nanašala na izbrani mednarodni dan oziroma globalni problem, ki ga ta dan naslavlja.

Prispevek

DRUŽBOSLOVNI RAZISKOVALNI TABOR TOLMIN

Na dvodnevnem družboslovnem taboru ugotavljamo vpliv človeka na naravo in narave na človeka. Raziskujemo gospodarski pomen reke Soče in obiščemo HE Solkan, ribogojnico Faronika in Sotočje. Na sprehodu po Tolminskih koritih spregovorimo o naravnih silah, ki spreminjajo površje, in naravnih katastrofah, ki so prizadele to območje.

Obiščemo tudi Baško grapo in se sprehodimo po tematski poti Na svoji zemlji. S člani društva Baška dediščina se pogovorimo o ozadju nastajanja prvega slovenskega celovečernega filma

Raziskujemo tudi ostaline prve svetovne vojne. Obiščemo nemško kostnico in se sprehodimo po muzeju na prostem na Kolovratu. Ob tem ugotavljamo posledice, ki jih je fronta pustila v pokrajini in pri ljudeh.

Prispevek

DRUŽBOSLOVNI RAZISKOVALNI TABOR IDRIJA

Na dvodnevnem raziskovalnem taboru obiščemo Psihiatrično bolnišnico Idrija, kjer nam predstavijo način dela ter simptome in vzroke duševnih motenj, ki jih najpogosteje obravnavajo v bolnišnici. Ogledamo si psihoterapevtski oddelek in aktivacijske terapije.

Raziskujemo preteklost in sedanjost Idrije, ki je bila in je močno povezana z živim srebrom. Dijaki po navodilih samostojno raziščejo mestno jedro in rezultate predstavijo sošolcem med skupnim sprehodom po mestu. Obiščemo tudi Antonijev rov, Divje jezero in se sprehodimo ob rekah.

Na Vojskem spoznavajo lokalno tradicijo, saj se preizkusijo v klekljanju in izdelavi žlikrofov.

Prispevek

JUDJE IN PALESTINCI

Dijaki s pomočjo virov raziskujejo, kdo so Judje in kdo Palestinci ter zapleten odnos med obema skozi zgodovino.

Skozi odlomke iz različnih dnevnikov spoznavajo vzroke za holokavst in posledice le tega.

Ogledajo si palestinski film Omar in se pogovorijo s strokovnjakinjo za palestinsko vprašanje. Pripravijo načrt za ekskurzijo v Benetke s poudarkoma na raziskovanju judovske preteklosti mesta. 

Skozi opisane dejavnosti dijaki razvijajo razumevanje, kako se oblikujejo predsodki in kako se izražajo. Pridobljena znanja uporabijo pri izdelavi družbeno angažiranih plakatov, ki opozarjajo na probleme sodobnega sveta in ozaveščajo različne oblike družbene nepravičnosti.

Ekskurzija v Benetke

Družbeno angažirani plakati

LJUBLJANA DRUGAČE

V decembru dijaki spoznavajo drugačno Ljubljano. Dopoldan je namenjen ogledu Plečnikove hiše, nato pa samostojnemu raziskovanju njegovih sledi v mestu.

Popoldne pa se podajo na ogled nevid(e)ne Ljubljane z nekdanjima brezdomcema.

Prispevek

KRATKI IGRANI FILM - DIJAŠKA PRODUKCIJA

Dijaki zapišejo zgodbo, oblikujejo scenosled in pripravijo snemalno knjigo. Izrišejo zgodboris (storyboard) in posnamejo filmske kadre. Lotijo se montaže in izdelajo film. V procesu izdelave filma so scenaristi, režiserji, igralci … Film predstavijo sošolcem.

ZANIMIVO ZAZNAVANJE

Dijaki spoznavajo in raziskujejo zanimivosti s področja zaznavanja na različne načine.

Prvi način je načrtovanje in izvedba mini raziskav, npr. o pomenu zaznavanja pri okušanju hrane, o zaznavni slepoti in o slepoti za spremembe.

Drugi način je priprava izobraževalne razstave, na kateri dijaki predstavljajo in pojasnjujejo številne zanimivosti s področja občutenja in zaznavanja.

Gledalca najprej z vprašanjem ali nalogo povabijo k opazovanju slikovnega gradiva, nato poimenujejo pojav s področja zaznavanja in s psihološkimi spoznanji jasno, strokovno in sistematično pojasnijo, za kaj gre.

Prispevek

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 285 times, 1 visits today)