OB SVETOVNEM DNEVU ZAVEDANJA O AVTIZMU

Vabljeni k branju infromacij o avtizmu (ppt predstavitev).

REZULTATI VPRAŠALNIKA ZAVEDANJA O AVTIZMU

Rezultati in analiza vprašalnika, ki so ga reševali dijaki naše šole. 

»Mami, to so čustva. Uporabljamo jih pri jutranjem krogu v vrtcu. Bi jih naredila tudi doma?« je sin z diagnozo avtizem vprašal nekega jutra mamo.

Avtizem je razvojna nevrološka motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo komunikacijo, povezovanje z drugimi ter na razumevanje sveta. Pri otroku se odraža na vseh področjih razvoja – na govornem, socialnem, spoznavnem in čustvenem. Navadno vpliva tudi na uspešnost in samostojnost posameznika v življenju, tako v otroštvu kot v odraslosti.  

Otroci z avtizmom nimajo drugačnega videza kot ostali, obnašajo pa se povsem drugače, prav tako se tudi razločevanja čustev in mimike obraza ne naučijo sami od sebe, za to je potrebna vaja. Mama (glej začetek besedila) je sinu za tovrstno učenje pripravila palčke, na katere je prilepila narisan obraz, ki ponazarja posamezno čustvo. Tako sta skupaj vadila obrazno mimiko in razločevala veselje od jeze. Četudi se nam to zdi preprosto, malčku ni bilo.

Znaki avtizma se začnejo kazati že v zgodnjem otroštvu, motnja pa traja do konca življenja. Ljudje z avtizmom se med seboj razlikujejo, saj obstajajo različne stopnje te motnje, od visoko funkcionalnega avtizma do hujših oblik. Posamezniki imajo poleg avtizma pogosto tudi druge genetske, presnovne ali nevrološke motnje, npr. epilepsijo. Nekateri potrebujejo intenzivno oskrbo vse življenje, spet drugi pa se prilagodijo na samostojno življenje.

2. april je svetovni dan zavedanja o avtizmu. Beseda avtist izhaja iz grške besede »autos« – sam. Simbol svetovnega dne zavedanja o avtizmu je sestavljanka, zato si pripnemo trakec z vzorcem sestavljanke različnih barv, svojo podporo ljudem z avtizmom pa lahko izkažemo tudi tako, da na ta dan oblečemo svetlo modro barvo.

»Avtizem ni bolezen. Je drugačen način, kako biti človek. Otroci z avtizmom niso bolni, v razvoju napredujejo kot vsi drugi. Ne rabimo jih spreminjati ali popravljati. Potruditi se moramo, da jih razumemo, nato pa moramo spremeniti naše ravnanje. Če želimo doprinesti k napredku oseb z avtizmom, moramo spremeniti sebe – naša stališča, vedenje in načine podpore, ki jih nudimo. Če želimo razumeti osebo z avtizmom, se moramo neprestano spraševati – zakaj, zakaj, zakaj se le-ta vede na določen način.«

Ob svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu vas vabimo tudi k ogledu e-razstave in pregledu rezultatov manjše raziskave, s katero sva želeli ugotoviti, kakšna prepričanja o avtizmu imajo dijaki naše šole in koliko vedo o motnjah avtističnega spektra.

Vpogled v svet avtizma ponujajo tudi številne knjige: Mark Haddon: Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa; Graeme Simsion: Projekt Rosie; Naoki Higašida: Zakaj skačem.

Taja Medved in Ajda Opara, ITS družboslovje

 

Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 174 times, 1 visits today)