Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju

Vsi otroci, učenci in dijaki imajo pravico do optimalnega razvoja, tudi izjemno nadarjeni. 

V Sloveniji delo z nadarjenimi dijaki poteka v skladu s Konceptom vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki, sprejetim leta 2007, na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.

Ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi je koncept nadarjenih v letu 2019 posodobodila, upoštevali so sodobna mednarodna in lastna spoznanja, pobude iz prakse in Bele knjige 2011.

Nadarjeni dijaki

Nadarjen dijak je tisti, ki kaže visoke dosežke ali potencialne na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju, in ki poleg rednega šolskega programa potrebuje posebej prilagojene programe in aktivnosti (Marland, 1972).

Odkrivanje nadarjenih

Odkrivanje nadarjenih dijakov poteka na tri načine:

  • Učiteljski zbor na podlagi poročila iz osnovne šole, ki ga dijak predloži, le ugotovi, da je bil dijak prepoznan za nadarjenega že v osnovni šoli.
  • Dijaka kot potencialno nadarjenega lahko evidentira (predlaga) vsak strokovni delavec šole ali se dijak evidentira sam, če izpolni vsaj enega izmed kriterijev: učni uspeh, učiteljevo in/ali mentorjevo mnenje, tekmovanja, hobiji, mnenje šolske svetovalne službe. Predlagan dijak je identificiran (odkrit) kot nadarjen, če na testu inteligentnosti in/ali testu ustvarjalnosti doseže nadpovprečen rezultat. Testiranja se ob soglasju staršev udeleži prostovoljno.
  • Oddelčni učiteljski zbor ugotovi nadarjenost dijaka na podlagi dosežka na državnem ali mednarodnem nivoju. Dijak mora doseči prva tri mesta na državnem nivoju ali zlato priznanje za določeno predmetno področje ali se uvrstiti na mednarodno tekmovanje.

Dejavnosti za nadarjene

Na šoli dijakom ponujamo pester nabor dejavnosti na različnih področjih. Pomembno se nam zdi, da imajo dijaki možnost krepiti svoja močna področja ter raziskovati svoje potenciale.

Nadarjeni in radovedni dijaki lahko sodelujejo v številnih dejavnostih, ki obsegajo:

  • poglabljanje učenja in znanja v okviru obveznega kurikuluma programa, predmeta ali področja (npr. naloge na višjem nivoju zahtevnosti, seminarske in raziskovalne naloge, priprava in udeležba na tekmovanjih;
  • razširjanje in obogatitev kurikuluma, npr. interesne dejavnosti oz. krožki (tu>>), sodelovanje na natečajih, udeleževanje delavnic ZOTKS, vodenje dijaške skupnosti, vodenje in aktivno sodelovanje v projektih, udeležba na mednarodnih izmenjavah ….
Share on FacebookPin on PinterestTweet about this on TwitterPrint this page
(Visited 74 times, 1 visits today)