Kaj sploh je Pišem za pravice?
Amnesty International se bori za ljudi, ki so opozarjali na nepravilnosti, brezobzirnost sistemov, pohlep korporacij, težavne razmere staroselcev. Njihovo delovanje so organi oblasti utišali na način, ki ga imenujemo groba kršitev človekovih pravic: ti pogumni aktivisti so tarča groženj, napadov, ali pa so zaradi svojega delovanja v zaporu, nekateri brez možnosti pravične obravnave.
S kampanjo Pišem za pravice, ki poteka po vsem svetu, na Amnesty International izberejo 10 ali več ljudi ali skupnosti, ki so jim dolgotrajno kršene človekove pravice. Ljudi z vsega sveta potem povabijo k dvema aktivnostma:
1. Da podpišejo peticijo ali napišejo apel za vsakega od predstavljenih ljudi in s tem zahtevajo od oblastnikov njihovih držav, naj takoj ustavijo kršenje njihovih pravic. Npr. apel ali peticija savdskemu kralju, naj v tej državi iz zapora izpustijo Nassimo Al-Sada,ki je zaprta zgolj zato, ker se je borila za pravice žensk.
2. Da ljudem, za katere pišemo, pošljejo sporočilo solidarnosti (pismo, risbo, drugo) in jim s tem pokažejo, da niso sami, da jim po celem svetu stojimo ob strani. Npr. letos lahko med drugim sporočilo solidarnosti pošljete Jani Silva iz Kolumbije, ki se bori za okolje v Amazoniji. To so pljuča planeta in s tem se bori tudi za nas.
Poglejte si še 2-minutni predstavitveni video o Pišem za pravice (ima slovenske podnapise).
Kaj lahko stori vsak od nas?
Najprej preberi, kdo so aktivisti, za katere letos pišemo pozive (tu>>) ali poglej kratke 1-minutne predstavitve (tu >>), nato UPORABI PERO.
Že minuta bo dovolj za podpis peticije (tu>>). Če si pripravljen/-na vložiti več časa, pa napiši poziv (apel) ali pismo podpore (nekaj lepih, vzpodbudnih misli neposredno aktivistu/aktivistki) v slovenščini ali angleščini ter ga fotografiraj. Fotografijo pošlji na e-mail: alenka.kompare@sc-sezana.si, do 20. decembra 2020. Vse fotografije bomo poslali na sedež Amnesty International Slovenije.
Na šoli smo ponosni na vse dijakinje in dijake, ki zavzeto pišejo apele že več let, in verjamemo, da boste pomen te akcije razumeli tudi letos.
Letos pišemo za:
- Gustava Gatico, ki je v Čilu zaradi policijskega nasilja med protesti izgubil vid na obeh očesih;
- Jani Silva iz Kolumbije, ki ji grozijo, ker se bori za zaščito Amazonije;
- Nassimo Al-Sada iz Savdske Arabije, ki je zaprta, ker se bori za pravice žensk;
- Khaleda Drarenija, novinarja iz Alžirije, ki je zaradi poročanja s protestov za družbene spremembe dobil dve leti zapora;
- Germaina Rukukija, zagovornika človekovih pravic iz Burundija, ki je bil zaradi svojega dela obsojen na 32 let zapora.
